Kaj je sreča?

Smola?

19.08.2007

 V bistvu je tako, da ko si mlad ne veš najbolj, kakšno delovno mesto predvideva kakšne predpozicije, spretnosti.
Jaz bi rekla, da bi na razgovoru morala biti tako kadrovik kot tisti, ki bo potencialno zaposlenemu nadrejen.
No jaz sem bila na razgovoru na Pristopu za PR asistenta, bila sem na razgovoru za študentsko delo 35 ali 40 minut, na koncu niso vzeli nobenega, ker se ne znamo prodat. To študentsko delo je predvidevalo delovni čas od devete zjutraj pa do večera. Kateri študent pa se lahko, če še nima opravljenih študijskih obveznosti, drži takšnega tempa.
V zadnjem letu sem delala v politični stranki, na treh ministrstvih, vse to preko študentskega servisa, vmes sem imela nešteto razgovorov, kjer me velikokrat niso hoteli vzeti, ker sem kot podiplomska študentka z zaključenim dodiplomskim študijem že na trgu dela.
Bila sem tudi na razgovoru za Gral Iteo, pa je bila ženska zelo navdušena nad tem, da imam tako organizacijske kot administrativne izkušnje in dobre komunikacijske sposobnosti, na koncu me itak niso vzeli in sem jo vprašala zakaj. Odgovor je bil, da so vzeli nekoga, ki ima izkušnje iz druge tovrstne agencije. V bistvu je ponavadi tako, ko sem dobila na prvem ministrstvu so mi bila vrata na druga ministrstva odprta. Samo državna uprava je obupna kuhinja, kjer  pride tudi do takih absurdov, da zaposlijo nekoga, ki sploh še nima diplome, na delovna mesta svetovalca-uradniški naziv, ki so sistematizirana za 7. stopnjo izobrazbe.
Sem poslala mislim, da prošnjo za delo na Ministrstvu za notranje zadeve, za njihovo PR službo, kjer sem bila 3 tedne prej na razgovoru za študentsko delo za tajništvo, pa pokličejo na razgovor z vodjo PR službe, ki mi ponudi delo preko študentskega servisa, spremljavo medijev, prevajanje itd., No potem pa mi sporoči, da ne morejo vzeti še enega študenta, ker kadrovska ne dovoli.
Se bi strinjala, da so testi včasih dobro izločilno orodje, ki ti marsikaj prihrani, rajši si vzameme 20 minut časa za test, kot pa da me največ 10 minut sprašujejo, kako natančna sem pri delu, ali če znam uporabljati računalnik Word in Excel, ki ga v mnogi oglasi mnogi pišejo kot Excell, ali pa me opozarjajo, da ne bi pozabila zaliti rož.
Kolikokrat sem že doživela, da je narobe izreči, da si ambiciozen, da bi želel enkrat doseči nekaj več, ampak da pač za začetek boš zadovoljen, ker moraš nekje začeti in se spoznati z delovnimi procesi ter delovnimi navadami. Ko sem imela 23 let sem iskala delo tajnice preko študentskega servisa pa me niso hoteli nikjer vzeti, češ da nimam predhodnih izkušenj v tajništvu, pa sem imela izkušnje v administraciji, kot tudi s telefonsko komunikacijo, če ne drugje pa na Občini, kjer sem opravljala obvezno študijsko prakso.
Pač pri meni je tako, da moram dobit neki feedback, pač da potencialni delodajalec pokaže, da je nekaj prepoznal v meni, kot se mi je recimo zgodilo nazadnje pri enem podjetju, ko sem šla na razgovor za delo v tajništvu in mi je ženska potem zrihtala razgovor za marketing, kjer so mi dali za napisat komunikacijsko strategijo in konec koncev so bili z mojimi odgovori očitno zadovoljni kakor tudi z mojim entuziazmom. Na koncu sem vzela delo drugje, kjer bom poslovno sodelovala z Italijani, vsaj enkrat mi italijanščina pride prav.
Najbolj obupno pa se mi zdi je hodit nekam delat, kjer je malo dela in potem se pretvarjat, da delaš. Predvsem pa tam, kjer dela ni veliko se ljudje začnejo nategvat med sabo in klima v kolektivu ni najbolj ugodna.

  • Share/Bookmark

Clarin

19.08.2007

Nekoč že pred leti sem v enem argentinskem časopisu prebrala, mogoče je bil Clarin ali pa LaNacion, da so iskali recptorja za hotel v Mendozi(nahaja se ob vznožju Andov), med kandidati, ki so jih intervjujali za delovno mesto je bilo samo eno dekle sposobno se pogovarjati v angleščini.  Ta podatek me je kar malo šokiral, mi je pa tudi dal idejo, da mogoče ne bi bilo tako slabo nekaj poiskat v turizmu za delat recimo v Španiji, kjer je precej turistov Nemcev. No španščino bi kolikor toliko izpilila v parih mesecih. Ali pa, da bi se odzvala na predlog enega mojega brazilskega prijatelja, ki je na moje pripetije z iskanjem službe, da naj iščem v kakšnem nemškem gigantu v Braziliji. Jap bi bilo dobro spet it v tečaj nemščine, boljše kakšen osvežilni, ker me znajo ti jezikovni tečaji prekleto dolgočasit. No pa bi se znašla pred drugim problemom portugalščino, a sobica bi bila pa nekje okrog 150 dolarjev, pa iatk da ne v Sao paulu.

  • Share/Bookmark

Zbiram podpise

18.08.2007

Evo najboljše, da začnem zbirati podpise za svojo kandidaturo za predsednico države. No obstaja en manjši problemček, namreč ne želim razkriti svoje identete, ker bi lahko izgubila vso kredibilnost. Torej lahko kandidarm zgolj pod umetniškim imenom, ki ni Salome.

No za zečetek bi rada predstavila svoj program:

Osredotočila se bom na poglavja, kjer bi Slovenija morala izboljšati svojo konkurenčnost. Najboljše sicer, da se teleportiramo nekje ob rokavski preliv, pa bo gospodarska slika že takoj ugodnejša, kajti vezanost na jugovzhodni evropski prostor prinaša negativne gospodarske vzorce kot so Nateg d.o.o. V Sloveniji je očitno to postal nacionalni šport, gospodarska niša, kjer nas nateguje država  s pravnim redom luknjastim kot švicarski sir in državljani nategujemo državo z delom na črno, ki ne pozna plačevanja davkov, z delom v sosednjih razvitejših državah in obenem vlečenjem socialne podpore in najbrž še čim.

Seveda je Evropi potrebno sporočiti kako uspešni smo pri tranziji, prehodu v novi družbeni red, pohvalimo so lahko z brezposelnostjo nižjo od evropskega povprečja. Gospodarsko rastjo višjo od evropskega povprečja, predvsem pa z večjo sposobnostjo ribarjenja v kalnem.

Seveda bi posebno poglavje predstavljajo privabljanje tujega kapitala v Slovenijo, se pravi samopromocija v stilu idiličnega mirnega življenja v provinci, kjer kriminala skorajda ni. Kjer pa obstaja, v delitvi dobrin pa je itak zakon oziroma skozi luknjičasto zakonodajo dovoljen.

  • Share/Bookmark

Bi kdo volil zame?

18.08.2007

Približujejo se predsedniške volitve, glede na dano izbiro, najboljše, da začnem zbirat podpise in se predsedniški tekmi pridružim še sama. No moji objemi niso zastonj, ker zahtevajo predpogoj obojestranske naklonjenosti po principu odnosa z ljubljeno osebo daj-dam.

  • Share/Bookmark

Zebe me v možgane

16.08.2007

Po srednji šoli sem nehala pisat, nehala sem pisat pesmi, nehala sem se trudit, da bi še karkoli napisala….razen obveznih seminarskih nalog. Sej ne vem ali je to kar napišem en bz.

Najbrž ni vse tko bz, če mi uspe tekom tedna napisat po 5 strani tekstov, no nekateri izmed njih izpričujejo zametke bujne domišljije, v glavnem pa pišem o svojih doživljanjaji, najbrž sem fucked up, ker to včasih celo zanimivo izpade.

Natančno vem zakaj sem nehala pisat, zakaj sem tudi ko sem šla delat na RŠ kmalu opustila tovrstno zabavo, ker sem bla prepričana, da preprosto tisto kar napišem nima ne repa ne glave in če hočem tekst spravit v eno normalno logično vzročno zaporedje dogodkov se moram fajn potrudit. Poleg tega imam pa še včasih malo preveč intelektualno odpiljen smisel za humor, ki ga nekako nisem mogla vpeti v ta okvir.

In sem pustila, sem napisala še kakšen člančič kdaj pa kdaj za kakšen študentski časopis, celo izvolili so me za urednico enega. Pa sem pustila tudi to, najbrž sem obupala nad logičnim redom stvari, ker se nisem uspela znebiti madeža iz gimnazije, ki se mi je zdela kot ustanova kjer mi hočejo naredit lobotomijo, da bi bila takšna kot vsi drugi.

Preprosto sem postala plehka, moj svet se je začel vrtet samo še okrog tipov, taktično seveda, ki lovijo mene na koncu pa jih ulovim oz. ne ulovim jaz.  Sicer pa še hvala bogu. Pride čas za vse.

  • Share/Bookmark

Kaj poslušam?

15.08.2007

Hvala bogu za internet in razne Napsterje in mule. Največ poslušam rock, ki spada v časovni okvir od 60tih pa do konca 90tih. Mi pa je všeč veliko stvari, ki prihaja iz Latinske Amerike. V tej poplavi glasbe sem odkrila predvsem argentinski rock. Zna bit zanimivo za nekoga, ki razume špansko. Še posebej mi je všeč Cadena Perpetua.

  • Share/Bookmark

256 barv

15.08.2007

No včeraj sva s prijateljico prišle do zgodovinske ugotovitve. Ma ja očitno pod vplivom določenih substanc. Ugotovile pa sva da ja najin svet sestavljen iz 256 barv in da redkokdaj srečava ljudi, ki svet vidijo v 256 barvnih niansah.  Mogoče od tu izhaja najin občutek drugačnosti. Meni se je zdelo, da je moj svet vedno izredno bogat, imam sicer bujno domišljijo, ki jo že leta in leta skušam brzdati in se ne dovolim sanjarati. Mogoče zato ker sem ravno v zadnjem obdobju pristala na tleh in nočem izpustit duha iz stekleničke. Kaj pa mi videnje zapletenih mehanizmov v ozadju družbenih struktur sploh pomaga, razen da  se jezim nad nepravičnostjo družbe? Kot izredno majhen kamenček v kolesju, ne morem premakniti nič, spremeniti nič, razen sebe. Se bom zato morala reinštalirati na 32 barv, ali rajši na plitkost črno-belega dojemanja?

  • Share/Bookmark

Trg dela in mladi

5.08.2007

Vstop na trg dela in pridobitev prve službe je pogosto težka izkušnja. Mladi iskalci, čeprav ustrezno izobraženi, ne pridejo lahko do delovnih mest, saj nimajo izkušenj za razpisana dela in pogosto mine nekaj mesecev (ali celo let), preden najdejo prvo zaposlitev. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS so iskalci prve zaposlitve druga največja skupina novo registriranih brezposelnih(po brezposelnih, ki jim poteče zaposlitev za določen čas), v letu 2004 je bilo iskalcev prve zaposlitve med prilivom brezposelnih 27,2 %. Znotraj skupine mladih postaja vse bolj problematična skupina iskalcev prve zaposlitve s 7.stopnjo izobrazbe, ki jih trg ne more absorbirati.  Oktobra 2006 je bilo med 81302 brezposelnimi osebami  23,3% iskalcev prve zaposlitve, 20,7% oseb, starih do 26 let, ter 6,6% (5366) oseb s 7. ali višjo stopnjo izobrazbe

Možni posledici sta dve; že omenjeni efekt pre-izobraževanja kot umik mladih v nadaljnjo izobrazbo v strahu pred neuspehom na trgu dela, ter premik selekcijskih mehanizmov na trgu dela iz primerne izobrazbe na ustrezno količino socialno-kulturnega kapitala, ki je določen s socialnim izvorom posameznika. 

Brezposelnost mladih pa ima poleg kritičnosti mase, saj so mladi iskalci zaposlitve ena izmed diskriminiranih skupin pri vstopu na trg dela, tudi dimenzijo vezano na spol. Največji razkorak v stopnji brezposelnosti žensk in moških je med mladimi in iskalkami oziroma iskalci prve zaposlitve z visoko izobrazbo. Konec leta 2005 je bilo med brezposelnimi mladimi diplomanti do 26 let, prijavljenimi na zavodu 650 ženskega spola(79,8%). Povprečna starost mladih diplomantov je bila 26 let in 9 mesecev.

  • Share/Bookmark

Marie Antoniette

5.08.2007

No dokler pišem v anonimnosti blogsfre, lahko uporabim zadnjo asociacijo na Marijo Antonietto, ki bi jo morala Slovenija poslati na giljotino za nov začetek, pravzaprav ne nje, temveč pritlehnost tistega, kar simbolizira.Pač v stanju duha, ki vlada v naši domovini,  se že ve kdo so zmagovalci, vredni občudovnja.  Ker kapitala ni bilo po osamosvojitvi dovolj za nakup obstoječih podjetij so se le ta lastnilila kot so se. In potem so ti nouve riche prišli iz zgodbe kot občudovanja vredni vozniki najnovejših mercedesev in audijev. V čudni nepregledni mlakuži, kjer se delovna mesta in posli, objavljeni v razpisih podeljujejo po principu ”roka roko umije” , je takšno “natalcevanje” lahko kmalu pritoževanje enega slovenskega hlapčka več.

Ta hlapec pa je vreden toliko kot Jernejeva pravica, ko ga vidiš ga čimprej pohodi kot umazano golazen, ki v Potemkinovi vasi  našega dragega J.J. nima kaj početi, saj se v naši domovini cedita med in mleko, nizka inflakcija, zgodivinsko nizka  brezposelnost, visoka gospodarska rast.

Slovenski hlapci pa kot, da živimo v drugem svetu, nizke plače, skoraj največje število nadur v Evropi, visoka mladinska brezposelnot, še posebej brezposelnost mladih žensk, ena najnižjih delovnih aktivnosti med starejšimi v Evropi.

Gospodarska rast pa je lahko le rezulat dobrega dela v gospodarstvu, sej hvala bogu. Ne pa postavljalca Potemkinove vasi, ki jo je seveda treba dovolj zgodaj dodelati, ker se približuje predsedovanje.

  • Share/Bookmark

Slovenci in evropska plača

5.08.2007

Včeraj sem v Financah prebrala Mrkaičev članek Evropska placa ni za Slovence!.

Pri prebiranju sem se neznansko zabavala, ker čeprav Mrkaić pretirava pri določenih argumentacijah, pa v mnogih zadene žebljico na glavico.

Z njegovimi besedami povedano: Da so plače v Sloveniji nizke je krivo to, da smo v povprečju glede na razvite države EU pač zaostali.

Dejansko je razlika med eno Nizozemsko in Slovenijo. Čeprav slovenija izgleda kot država, kjer je kvaliteta življenja visoka. 85% nepremičnin ima lastnika. 51% površine Slovenije je prekrito z gozdovi.

Na Nizozemskem pa ljudje v glavnem živijo v najetih stanovanjih oziroma hišah. So najgosteje poseljena država v Evropi, zaradi kmetijstva je okolje precej uničeno. Živijo v naseljih, ki izgledajo precej uniformirano. Na Nizozemskem živi milijon Turkov in še mnogo drugih priseljencev, med njimi je brezposelnost trikrat večja kot med avtohtonim prebivalstvom, kar posledično povzroča trenja.

Nizozemska pa je zaradi svoje majhnosti eno najbolj odprtih gospodarstev na svetu, s številnimi multinacionalkami kot so Shell, Unilever, Philips, ING Group na področju bančništva. Nizozemska je še vedno gospodarski David, ki se lahko postavi ob bok Goljatom svetovnega gospodarstva.

Medtem ko je Slovenija, z nekaterimi podjetji, ki so začela sodelovati z Zahodom že v času Jugoslavije predvsem dober potencial. Vendar še vedno trpimo za številnimi tranzicijskimi boleznimi ali pa so le del naše dejansko navidez civilizirane in vljudno prijazne balkanske duše, ki si nekje v sebi misli svoje in goji divjaštvo do sočloveka.

Slovenija je majhno odprto gospodarstvo, spada pa med države z najmanjšim deležem tujih investicij v Evropi. Mogoče bi pa te investicije prinesle odprtje novih delovnih mest tudi za visoko izobražene kadre in večjo fluktuacijo na trgu dela.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi