Kaj je sreča?

 V okviru Slovenske demokratske stranke že vrsto let organizirajp izobraževanje – Akademijo dr. Jožeta Pučnika. Letos je na Akademiji diplomiralo 46 slušatljev med njimi tudi Peter Peterka, prvo podpisani peticije proti Lukšiču

http://www.najdi.si/trident/quickpreview.jsp?q=peter+peterka&qpts=939&rn=9788991

Medtem, ko na ažurirani spletni strani ni podatka, da bi bil Peter Peterka med 46timi diplomanti Pučnikove Akademije in jih je naštetih samo 45. http://www.piran.sds.si/news/6689

Bajaga/Pada vlada

Kvalitetni tečaji tujih jezikov stanejo. Sicer pa sem se bistveno več naučila v šoli kot v jezikovnih šolah. Poleg angleščine sem se pri 11tih ali 12tih začela učiti nemško, nemščina me je potem pričakala v srednji šoli, in sem jo z lahkoto zvozila, ker sem se v bistvu začela učit v srednji šoli spet iz nule, in ker nisem bolj kot ne delala nič razen brala Brava, je moj besedni zaklad ostal omejen. Včasih se mi res zdi, da ne razumem nič, še posebej ko govorijo Avstrijci. Po sedmih ali osmih letih učenja naj bi vse pozabila? Potrebujem osvežitveni tečaj, predvsem zato je francoščina vseskozi na stand by-u. Pa končno bi lahko pogledala vse francoske filme od Louisa Malla, v originalu, pa moderno francosko kinematagrafijo, celo odlične komedije znajo delat, če bi se naučila francosko. No sej v bistvu nekaj razumem, samo ko poskušam kaj spregovorit vedno zvenim kot lik Katarine Medičejske v Kraljici Margot, italijanska podlaga pač. Vse risanke iz mojega otroštva, ki niso bile Lolek in Bolek, pa krtek ali Baltazar, so bile v italijanščini, ki sem se je potem naučila kar dobro v srednji šoli in mi še danes odlično služi tudi poslovno. Predvsem pa v Italiji. Italijani se štejejo med enega izmed tistih evropskih narodov, ki ne govori tujih jezikov, pouk angleščine v Italiji je preprosto slab in mislim, da tudi pouk francoščine ni dosti boljši. Na Nizozemskem pa večina ljudi angleščino zelo dobro obvlada in če sem se potrudila z nizozemščino, ja učila sem se tudi nizozemsko, so hitro preklopili v angleščino, po istem principu kot to najbrž delamo Slovenci. Očitno je to usoda manjših evropskih narodov. Nizozemščina in nemščina sta si zelo podobni, kakšne besede se celo isto pišejo, čeprav drugače izgovorijo, ali pa v nizozemski besedi takoj prepoznaš nemško. Tako, da domnevam da me glede nemščine še nisi povsem udarila amnezije. 

Veliko mednarodnih organizacij išče politologe za t.i. internship ali stage po francosko. Vendar razen Evropske komisije, ki stažistu izplača 900 evrov na mesec, v glavnem ne plačajo nič.

Na OZN na Dunaju je to pripravništo v dolzini treh mesecev, vendar stažist ne dobi honorarja.

Prav tako to velja za OVSE in ILO v Zenevi.

Na strani Eurobrussels, se objavljajo tudi ponudbe raznih PR agencij, podjetij, konzorcijev, združenj, ki so kakorkoli vezani na Bruselj, oziroma politično dogajanje in oblikovanje politik v Bruslju.

In ravno te organizacije, kot tudi mednarodne organizacije v glavnem ponujajo stažiranje politologom, vendar le ti v glavnem niso plačani, standard v evropskih prestolnicah kjer se le te organizacije nahajajo pa je bistveno višji kot v Sloveniji.

In kaj te organizacije ponujajo stažistom, zdi se mi zelo pomembno, mentorja in delo na strokovnem področju, do katerega tezko prideš kot študent preko študentskega servisa v Sloveniji!!!!!!!!!!

Poleg tega, se mi zdi pomembno, da stažistu določijo mentorja in da ima mladi diplomant politologije ali prava, eno lepo referenco.

Samo kaj ko potem prideš nazaj in oni še vedno kadrujejo naše po delitvi, ki je veljala med drugo svetovno vojno?

Cadena Perpetua/Sigo aca Dosmrtna kazen/vztrajam

Ataque 77 – amigo/ argentinski rock

ATAQUE 77 – NO ME ARREPIENTO DE ESTE AMOR/Argentinski Rock/Ne obžalujem te ljubezni