Kaj je sreča?

Želim da me objameš,

15.06.2008

čeprav že dolgo ne vem več kje živiš, kako živiš. Če hočeš bova skupaj pila šampanjec za moj rojstni dan, čeprav ga jaz sploh ne maram. Ne vem več, kje živiš, mogoče na povsem drugem koncu sveta, nazadnje sem slišala, da v Šangaju. Ne bi verjel živim na Dunaju, saj po svoje ni ne vem kašen uspeh. Diplomirala sem že pred tremi leti, sva se v teh zadnjih treh letih sploh kaj videla? Si me objel, preden sem sedla v taksi in se odpeljala domov sredi noči. In potem te zopet nisem srečala naslednjih nekaj mesecev. Ni bilo več vonja po tebi, pogovorov dolgo v noč. Včasih predno zaspim si zamišljam, da ležiš poleg mene, in me obmjemaš kot si znal le ti. Drugič razmišljam o tem, kako te bom zopet zagledala nekje v množici, mogoče na kašnem letališču, ker se ne želim več vrniti domov.

  • Share/Bookmark

Sanjati prepovedano?

15.06.2008

Vsak dan se zadevam z realnostjo. Realnostjo, ki mi govori, meni ni dano, ne smem pomisliti, ne smem sanjati. Realnost, ki me obdaja, mi ves čas skuša dopovedatai, svet okrog tebe je pač nepravičen, v njem so zmagovalci vse bolj povrečni, ti pa sodiš med marginalce, ker razmišljaš, analiziraš in predvsem pregloboko čutiš, ker te stvari zadanejo, ker nisi stroj, ker nekje v sebi še vedno prekleto verjameš v pravičnost, ki ji v našem življenju ni mesta, rajši živimo v laži, da so najboljši tisti najslabši izmed nas, ki ne čutijo, ki zarežejo v meso s svojo krutostjo. Živimo v svetu, kjer se ljudje ne znajdejo več v kolikor jim je ostal še kanček srca, ali pa niso ravno srečni kupci takšnih in drugačnih loterijskih listkov. Tisti, ki se ne znajdejo in ki jim sreča ni naklonjena so vredni očitno zgolj, da se hodi po njih, češ poglej jih nesposobne sanjače, zaslužijo si da ginejo v blatu, saj so sami krivi, da jim ne uspelo, ker pač imajo čustva in verjamejo v sanje o pravičnosti.

Danes je nezaželjeno imeti rad knjige, ker knjige učijo sanjati. Posamezniku pa bolj koristi poznavanje delovanja avtomilskega motorja ali zakonisosti statistike, kot pa vsa kulturniška navlaka, ki mi ne dovoli stika z realnostjo, realnostjo v kateri vladajo zakoni primitivnejšega, bolj nesramnega in  brezsrčnega.

Vsi ki ne sodijo v ta okvir lahko zgolj pristanejo na smetišču zgodovine, pozabljeni od boga in od vseh nas, ker sanjati prepovedano, ker si je želeti prepovedano, če nimaš dovolj močnih socialnih vezi s pravimi ljudmi, si pač zaslužiš da crkneš kot zapuščeni pes.

  • Share/Bookmark