Pisanje mi pomaga,
ampak ce nimam cisto v glavi, se vcasih sploh ne da razbrati, kaj sem hotela povedati. Po eni stvari nocem pisat direktno, da se mi malo mesa. V bistvu imam kolikor toliko urejene misli le ko imam bolj ali manj prazno glavo po celem dnevu v sluzbi, ali po celem kupu drugih obveznosti. JAz ne morem bit zgolj sama s sabo, ker potem samo razmisljam, zakaj nisem naredila tega in tega, pa tudi ko ne delam po cel dneve se pocutim krivo, pa pocutim se krivo, ker mi je bilo lansko leto tako hudo, da sem odlozila zakljucek magisterija, ce bi ze magistrirala, bi se lahko prijavila za mladega raziskovalca, pa bi mi drzava potem placala doktorat. Ah beda vse kar se odlocim je napacno, jah in ostajam luzer.






Maček, kaj češ, sicer pa je vedno naslednje leto, jaz sem tako vlekel diplomo, da je letos prepozno, da bi vpisal postdiplomca. Pa naslednjo jesen, vmes kaj delat, končno bom lahko prebral v miru še kaj drugega razen strokovne literature, mogoče na kakšno krajše potovanje, za počet se vedno kaj najde
2.07.2008 ob 11:35 | #
Seveda. Potem pa piši. Na internetu je neskočno veliko prostora.
2.07.2008 ob 12:56 | #
Nikoli ni prepozno. Si osamljena? Brez potrebe.
3.07.2008 ob 21:49 | #