Kaj je sreča?

Konec zgodbe o uspehu

23.09.2009

Gorenje kot paradni konj slovenskega gospodarstva , je s spontano stavko delavcev postal pokazatelj razmer v državi, ki se v tem trenutku ne zdijo nič kaj rožnate. Predvsem pa kažejo na to, da je slovensko gospodarstvo zamudilo vlak. Če se je paradni konj slovenskega gospodarstva znašel v takšnih težavah, da delavcem ni več sposoben izplačevati plač, ki bi zadoščale za dostojno preživetje, se poraja vprašanje kako se v takšnih razmerah znajdejo druga slovenska podjetjas, ki so karte, ki vodijo k konkurenčnosti, zaigrala že prej. Po osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga, ki je hvaležno sprejel vse, kar je slovensko gospodarstvo kot najbolj razvito v skupni državi proizvedlo, je Gorenju uspel preboj na trge Zahodne Evrope in podjetje je še nadalje uspešno poslovalo. Poslovalo je uspešno dokler je bela tehnika predstavljala visoko-tehnološki produkt z visoko dodano vrednostjo. V trenutku, ko so pralni stroji in hladilniki nehali biti napredna tehnologija, so se proizvajalci bele tehnike v Zahodni Evropi znašli v težavah, ker so proizvodnjo in razvoj enakih produktov razvili tudi v državah, kjer so stroški delovne sile nižji. To je bila zgodba italijanskega Candy, ki je bil uspešen in dobro prodajan, dokler niso enake tehnologije osvojili še kje drugje in z nizkimi stroški dela ter posledično z nižjimi cenami produktov izrinili proizvajalca bele tehnike Candy. V tem trenutku je Gorenje zakoračilo v obdobje, ko je delovna sila za tehnološko (ne)zahtevnost izdelka predraga. Če hoče Gorenje še vedno konkurečno nastopati na tujih trgih si takšne cene zaposlenih ne more več privoščiti in tukaj je tragika Gorenja, predvsem pa slovenskega gospodarstva. Eno najuspešnejših slovenskih podjetij ni več dovolj uspešno, da bi pometlo s konkurenco na tujih trgih in da bi zagotovilo visoko plačilo zaposlenim delavcem. Ni več dovolj uspešno, ker so države, ki so po ekonomskih kazalcih v slabšem položajo kot Slovenija osvojile tehnologije za izdelavo bele tehnike na podobnem nivoju, kot se le ta izdeluje v Gorenju. Problem pa nastane, ker so stroški dela v teh državah nižji, torej se v teh država s podobno tehnologijo lahko izdela cenejši proizvod. In če je tako potem težko rečemo, da gre izključno za aroganco in nesposobnost vodstva temveč za dejstvo, da  Gorenje proizvaja preživeli proizvod. Bolj tragično pa je spoznanje, da je to zgodba slovenskega gospodarstva, ki je očitno zapravilo konkurenčne prednosti  s kratkovidno stihijsko politiko, ki naj bi pri strukturiranju slovenskega gospodarstva v bolj tržno usmerjeno poskrbela za zakonodajni okvir, za spodbujanje podjetništva, za prenos znanja v gospodarstvo, za dvig konkurenčnosti, za večjo zaposlenost in zaposljivost, ter kvalitetnejša delovna mesta, za plačilno disciplino, ipd. Pa je to kakšni od slovenskih vlad uspelo? Šok terapija, ki smo se jo v kratki pretresljivi različici izognili z recesijo prihaja na dan iz vsek možnih odprtin očitno vse bolj krhkega slovenskega gospodarstva.

  • Share/Bookmark
 

1 komentar »

  1. Rado Rado pravi

    Žal moram reči, da je analiza nekoliko pomanjkljiva.
    Gre nekako v stilu, češ saj sem vam rekel . .
    ali
    cesar je gol.

    Pozabil pa si na dejstvo, da je Gorenje dobilo subvencijo pod pogojem, da ne sme odpuščati delavcev. Da je Gorenje na zahtevo države igralo tu še socialo.
    Brez presežnih delavcev bi Gorenje najbrž lažje doseglo 600 evrov za minimalno mlačo in upora ne bi bilo.

    23.09.2009 ob 08:40 | #

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL